𝓘𝓷 𝓶𝓮𝓶𝓸𝓻𝓲𝓪𝓶: 𝓐𝓵𝓮š 𝓕𝓲𝓵𝓲𝓹č𝓲č

V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil legendarni rokometni trener Aleš Filipčič. Ali naš, počivaj v miru.

“Niti zbogom nisi rekel,

niti roke nam podal,

a v naših srcih za vedno boš ostal.”

Za vedno se je poslovil Aleš Filipčič, trener RK Piran

10. avgusta 2023 nas je pretresla novica, da nas je v 59. letu starosti mnogo prezgodaj za vedno zapustil rokometni strokovnjak Aleš Filipčič, nekoč odličen rokometaš in odličen trener, ki je pustil pečat predvsem v ženskem rokometu. Imel je še veliko načrtov in veselil se je nove sezone RK Piran ter projektov, ki smo jih pripravljali. Zaman je bil njegov boj, zaman vsi dnevi njegovega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Bolezen je prišla nenadno, pomoči pa ni bilo več. Skozi njegov rokometni učni proces je šla vrsta mladih rokometašic in reprezentantk, ob tem pa je marsikaterega na videz nezainteresiranega otroka uspel navdušiti za rokomet. V spominu nam bo ostal kot »trener vseh trenerjev«, ki je bil plemenit, srčen, duhovit, nepopustljiv in vztrajen ter zaslužen, da so rokomet oboževale vse generacije. Kjer je deloval je pustil velik pečat in veliko doprinesel rokometu.

Ali, kot smo ga klicali, je bil naš dolgoletni rokometni trener, ki je več let skrbel za naše članice in naš rokometni podmladek. Obvladal je vse športe in jih tudi spremljal. Slovenski šport ni izgubil le velikega športnika, temveč tudi velikega človeka.

Svoje prve igralske korake je naredil v RK Aero Celje, kjer je leta 1982 s celjskimi mladinci kot srednji zunanji igralec osvojil naslov mladinskega državnega prvaka Jugoslavije. Aleš Filipčič je bil proglašen za najboljšega igralca. Bil je kadetski in mladinski reprezentant SR Slovenije. Za člansko ekipo RK Aero Celje je igral v sezoni 1981-1982, nakar je moral zaradi enoletne vojaške dolžnosti igranje prekiniti. Zatem je igral za RK Minerva Griže, nato za RK Dol pri Hrastniku, kjer je deloval kot trener in istočasno igralec. Po igralski karieri je zgodaj vstopil v trenerske vode. Začel je s pionirji Celja, kasneje je bil uspešen trener predvsem ženskih ekip v različnih klubih. Bil je cenjen trener, ni sprejel vsake ponudbe, raje se je rotiral v sredinah, v katerih je videl izziv in podporo pri delu. Leta 1990 je prestopil v ženski rokomet, v RK Juteks Žalec je deloval pet let. Članska ekipa se je pod njegovim vodstvom ustalila kot stabilen prvoligaš, tako z ekipo kadetinj kot z ekipo mladink je osvojil naslov državnih prvakinj. Aleš se je že uveljavil kot odličen trener. Ker dober glas seže v deveto vas, ga je leta 1995 pot vodila v Piran, kjer je deloval tri leta in pustil epski pečat v piranskem rokometnem klubu. Takoj v drugi sezoni je mladinke pripeljal do vice mladinskih prvakinj, v naslednji sezoni 1997-1998 pa do naslova mladinskih državnih prvakinj. Ob tem je bil trener ženske mladinske reprezentance Slovenije 1994-1997 in 2002-2004 ter ženske kadetske reprezentance Slovenije 2000-2001. Ob prevzemu članske ekipe Pirana se je le-ta uvrščala v zgornji del lestvice 1. lige in dosegla zgodovinsko uvrstitev kluba v evropsko tekmovanje; RK Piran je v sezoni 1998/1999 igral v Evropi, vendar brez Aleša, ki se je po uspešnem delu vrnil v Žalec k mlajšim starostnim kategorijam. Skromen kot vedno ni želel uživati v sadovih svojega izvrstnega dela in je evropsko epizodo prepustil svojim trenerskim kolegom: Tone Medved, Vojko Lazar, Mile Isaković. Zapisan je kot tvorec tega zgodovinskega trenutka, saj je Rokometni klub Piran kot prvi rokometni klub na Obali vstopil v evropska tekmovanja (San Sebastian/Španija). Po treh zelo uspešnih letih v Žalcu ga je leta 2001 pot ponovno vodila v Piran. Pod njegovim vodstvom je Piran imel status druge ekipe v državi, takoj za Krimom, in tekmoval v evropskem tekmovanju (1. krog EHF CL 2001 Eskisehir/Turčija, 2. krog EHF Cup 2001 Dornbirn/Avstrija, 3. krog EHF Cup 2002 Artas/Grčija; 2. krog kvalifikacije CL 2002 Metz/Francija, 3. krog EHF Cup 2003 Lagos/Portugalska, 4. krog EHF Cup 2003 Dijon/Francija, 2. krog kvalifikacije CL 2004 Trier/Nemčija, 3. krog EHF Cup 2004 Estella-Lizarra/Španija). Tri leta morja in evropskih potovanj so bila dovolj, da je nadaljnjih pet let pustil pečat v Žalcu. V sezoni 2010/2011 je se je vrnil v moški rokomet in prevzel člansko ekipo Ormoža, s katero je nastopal v 1. slovenski ligi. V naslednjih štirih sezonah je vodil mladince RK Dol TKI Hrastnik in jih popeljal iz 2. v 1. ligo, v zadnji sezoni je vodil tudi člansko ekipo Dolanov, ki je igrala v 1. slovenski ligi in jih leta 2015 popeljal na finalni turnir četverice pokalnega tekmovanja. Ženski rokomet ga je pogrešal, zato je leta 2015 pričel delo s kadetinjami in starejšimi deklicami v Žalcu, slednje je v sezoni 2017/2018 popeljal do naslova državnih prvakinj. Po treh letih je prevzel mlajše selekcije v Zagorju, leta 2019/2020 tudi članice. V sezoni 2022/2023 je postal trener članic Pirana. Rad je imel morje, zato je zelo rad delal v Piranu. In se vračal. Kot se je izkazalo, se je v Piran vrnil za svoje poslednje slovo.

»Tvoj trenerski stol v Športni dvorani Lucija bo sameval, spomin nate pa bo vedno z nami.« Z Aleševim odhodom je nastala neskončna praznina, ki jo bomo napolnili z bogatimi spomini. Hvaležni smo za dni, ki smo jih preživeli v njegovi bližini.