Po večletni finančni nestabilnosti kluba smo v sredo, 15.04.2015 z velikim obžalovanjem izstopili iz 1.A državne rokometne lige.
Glede na to, da je klub že več let v finančni negotovosti, sponzorjev in donatorjev nikakor ne more pridobiti, prav tako pa kot že vrsto let najboljša ekipa v kolektivnih športnih panogah nima dodatne finančne podpore v Občini Piran je bil ta korak neizogiben.
V letošnji tekmovalni sezoni so članice RK PIRANA po 10. krogih zasedale celo 2. mesto v dvanajst članski ligi in s tem bile največje presenečenje letošnjega državnega prvenstva. V soboto, 24.01.2015 pa je bila na sporedu tekma 11. kroga v Žalcu. Tam so se na veliko žalost piranskih rokometašic, njihovih privržencev in drugih ljubiteljev rokometa začeli problemi, katere si nismo mogli predstavljati niti v najhujših sanjah. Žalčanke so to srečanje odigrale zelo grobo, poškodovale so najbolj izkušeno igralko Manuelo Hrnjić in “na silo” zmagale tekmo. Iz njihove tribune je bilo slišati celo “ubijte jih”. Toliko o športnem navijanju! Tudi ostale igralke so bile v bolečinah še kar nekaj dni. Sodnika pa nista niti v enem trenutku zaščitile Pirančank. Ker je bila ekipa oslabljena so nato sledili še porazi v Celju, Ajdovščini, doma proti Zagorju, v Novem mestu. Sledile so zmage proti Velenju doma, čeprav se je en dan pred tekmo na treningu poškodovala še ena igralka iz prve sedmerke Amina Jagurdžija, v Kopru in doma z Branikom. Kazalo je že na to, da se je ekipa psihično dvignila po šoku, vendar žal ne za dolgo, saj so piranske rokometašice izgubile v Kopru v 1/4 finalu Pokala Slovenije. (dve ključni igralki sta bili en teden pred tekmo bolani). Tako je splavala po vodi še uvrstitev na finalni turnir četverice Pokala Slovenije. Sodu pa je izbil dno poraz pa v Naklem v soboto, 04.04.2015.
Skupaj z igralkami smo se nato odločili, da je najboljša rešitev, da izstopimo iz prve lige. Določene igralke, ki so že nekaj let med najboljšimi igralkami v slovenski elitni ligi, so bile primorane ob rednem študiju poiskati zaposlitev, saj jim klub ni mogel poravnati niti potnih stroškov, kaj šele kaj več. Udeležba na treningih je bila zadnja dva meseca zelo slaba in da bi zaščitili igralke smo se odločili za ta težek a vendarle najbolj primeren korak. Te punce čaka še prihodnost igranja rokometa! A bi morali vztrajat kljub temu, da so tako izčrpane in psihično prazne? Vsekakor ne, saj nismo želeli, da bi prišlo do novih poškodb. Tega si ne bi zlahka odpustili.
Klub, ki bo kmalu praznoval svojo 61. obletnico je tako žal končal vsaj za nekaj let, če ne več z igranjem rokometa na najvišji ravni v državnem prvenstvu.
Vsi skupaj smo zelo razočarani in potrti, vendar želimo svojim igralkam vse najboljše in veliko športnih dosežkov tudi v prihodnje! Prav vsem igralkam se od srca zahvaljujemo za zalaganje na vseh treningih in tekmah, vztrajnost in pozitivno energijo v preteklih letih. Vedno smo bili in bomo še naprej zelo ponosni na vas! Seveda bomo tudi vedno navijali za vas! Srečno!!!
